Tai Chi Chuan in borilne veščine

Tai Chi Chuan, je stara kitajska meditativna veščina gibanja, idealna za ohranjanje vitalnosti in bioenergetskega ravnovesja.
Nežno meditativno gibanje odganja stres, sprošča napetost, veča sposobnost osredotočanja in gibljivost telesa, spodbuja krvni obtok.
Skrivnost Tai Chija je v umirjenosti. Vsi gibi se izvajajo s sproščenim duhom in telesom. Tai Chi je preprost, brez odvečnih gibov, osredotočen k iskanju središča, revnotežja, od koder telesni center postopoma vodi k duhovnemu miru. Cilj je izravnava nasprotja med Jinom in Jangom (t.j. med pozitivnim in negativnim).
Če je Chi (življenska energija) uravnotežen, je človek zdrav. Preveč ali premalo Chija, pomeni bolezen. Chi teče skozi telo po določenih poteh, imenovanih Meridijani.
Z vajami Tai Chija vzpodbudimo pretok Chija po teh poteh in s tem takorekoč polnimo telo z energijo, oziroma praznimo to iz tistega dela, kjer se je je nakopičilo preveč. Tai Chi Chuan je kitajska veščina izredne terapevtske vrednosti!
V okviru borilnih veščin, se vadi kot samostojna veščina ali pa kot dodatna veščina, ki zagotavlja povečanje vitalne energije ter tako telesno kot duhovno ravnovesje in je takorekoč temelj za ukvarjanje z borilnimi veščinami.
Poznano je, da pri vadbi borilnih veščin kot so Karate, Judo, Teakwondo, Jiu Jitsu ipd, prihaja do obrabe sklepov. Zato vrhunski mojstri teh veščin, priporočajo Tai Chi za t.i. “mehčanje sklepov”, t.j. ohranitve zdravega sklepa in ga v svoje delo redno vključujejo.

Vaje Tai Chija pričnemo s preprostim ogrevanjem telesa, kot so vaje stretchinga, jogginga, lažje obremenitve telesnih mišic s pomočjo ostalih lažjih gimnastičnih vaj ipd.
Prve ure pouka pričnemo z vadbo osnovnih položajev, pravilnim gibanjem v vse smeri, drže telesa in nadzorovanim dihanjem. Seveda imamo pri tem to prednost, da imamo na vsaki navedeni stopnji nakaj od Tai Chija.
Šola Jang, pozna tri osnovne forme in sicer forme s 24, 48 in 88 slikami in vsaka od njih ima svoje značilno ime. Za lažjo predstavo teh gracijoznih gibov, se spomnimo morda utrinkov iz raznih filmov o kitajski, kjer smo morda opazili, kako se vse, staro in mlado, gracijozno giblje v lahkih, čistih in širokih oblačilih, po tamkajšnjih parkih. Ob pogledu na izvajanje teh čudovitih spletov, človek nekaj občuti; občuti neko spokojnost in vedrost, občuti neko posebno izžarevanje od tistih, ki te gibe izvajajo.
Vsak gib pri Tai Chiju prične iz Chija, t.j. energetskega centra, katerega energija se koncentrira nekoliko pod popkom. Če gib ni plasiran od tu, je neučinkovit.
Gibi Tai Ci Chuana se izvajajo počasi, nežno in vsklajeno od začetka do konca. Vsak položaj telesa pri gibanju se izvaja z enakim, neprekinjenim ritmom. Posledica tega je izboljšanje cirkulacije in dihanja ter jačanje notranjih organov, vendar brez povečanja mišičevja. Ravno zaradi tega se Tai Chi včasih imenuje tudi notranja šola.

Morda nekaj o zgodovini Tai Chi Chuana:
Po znanih virih je poznan iz leta 2700 pred našim štetjem, pod takratno vladavino Huang Tia, tako imenovanega Rumenega Carja. Takratni splet gibov, je poznan pod imenom Tao Jin in je bil namenjen podaljšanju živjenske dobe. Huang Ti, naj bi tudi sam izvajal Tao Jin. Njegova vladavina je trajala celih sto let in imel je preko sto žena. Gibi, ki jih je izvajal Huang Ti, so bili predhodnica metode Taoistične meditacije in vaj, ki jih poznamo pod imenom Tai Chi Chuan.
Do začetka vladavine dinastije Sung (960-1279), so že bili izdelani in znanstveno razviti diagrami ter napisani obširni komentarji o pomenu Tai Chi Chuana. Poseben pomen ima diagram in komentar pod imenom Tai Chi Tu Sho, katerega je sestavil veliki filozof Chu Tun-i.

O Tai Chi Chuanu, je v svetu veliko napisanega, vendar upam, da sem s svojim gledanjem in razmišljanjem ter s tem predstavljenim gradivom, vsaj malo razjsnil sliko o tej veščini, katero danes po svetu obširno uporabljajo tudi v zdravstvene namene, priznavajo pa jo tudi nekatere zdravstvene ustanove in zavarovalnice, kot legalno fizioterapevtsko dejavnost.

Dušan BOROVNIK, mojster borilnih veščin